O

Dnevi evropske kulturne dediščine (EHD)

Dnevi evropske kulturne dediščine so najbolj razširjen participativni kulturni dogodek, ki si ga delijo prebivalci Evrope. Svet Evrope je pobudo sprožil leta 1985, leta 1999 pa se mu je pridružila Evropska unija, da bi oblikovala skupno akcijo, ki se je nadaljevala vse do danes. Program, ki se vsako leto lahko pohvali z 20 milijoni obiskovalcev, ustvarja največjo vrednost v evrih med vsemi "evropskimi" kulturnimi projekti.

Vsako leto septembra se v državah pogodbenicah Evropske kulturne konvencije odvijajo prireditve EHD, ki se pogosto imenujejo dnevi odprtih vrat dediščine. V tem času se odprejo vrata številnih spomenikov in znamenitosti, kar evropskim državljanom omogoča brezplačen obisk in spoznavanje skupne kulturne dediščine ter jih spodbuja k dejavnemu sodelovanju pri varovanju in izboljševanju te dediščine za sedanje in prihodnje generacije.

Cilji Dnevov evropske kulturne dediščine so:

- ozaveščati evropske državljane o bogastvu in kulturni raznolikosti Evrope

- ustvariti ozračje, v katerem se spodbuja spoštovanje bogatega mozaika evropskih kultur

- preprečiti rasizem in ksenofobijo ter spodbujati večjo strpnost v Evropi in zunaj nacionalnih meja

- obveščanje javnosti in političnih oblasti o potrebi po zaščiti kulturne dediščine pred novimi grožnjami

- pozivajo Evropo, naj se odzove na družbene, politične in gospodarske izzive, s katerimi se sooča

Skupni program

Svet Evrope

Svet Evrope je vodilna organizacija za človekove pravice na celini. Vključuje 46 držav članic, od katerih je 27 članic Evropske unije. Vse države članice Sveta Evrope so podpisale Evropsko konvencijo o človekovih pravicah, pogodbo, ki je namenjena varstvu človekovih pravic, demokracije in pravne države.

Svet Evrope se zavzema za svobodo izražanja in medijev, svobodo zbiranja, enakost in zaščito manjšin. Začel je kampanje o vprašanjih, kot so varstvo otrok, sovražni govor na spletu in pravice Romov, največje evropske manjšine. Svet Evrope pomaga državam članicam v boju proti korupciji in terorizmu ter pri izvajanju potrebnih pravosodnih reform. Njegova skupina ustavnih strokovnjakov, znana kot Beneška komisija, nudi pravne nasvete državam po vsem svetu.

Svet Evrope spodbuja človekove pravice z mednarodnimi konvencijami, kot sta Konvencija o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter boju proti njima in Konvencija o kibernetski kriminaliteti. Prek neodvisnih strokovnih nadzornih organov spremlja napredek držav članic na teh področjih in daje priporočila. Vse države članice Sveta Evrope so odpravile smrtno kazen.

Evropska komisija

Evropska komisija je izvršilni organ EU in zastopa interese Evrope kot celote (v nasprotju z interesi posameznih držav). Izraz "Komisija" se nanaša tako na kolegij komisarjev kot na samo institucijo, ki ima sedež v Bruslju v Belgiji in pisarne v Luksemburgu. Komisija ima v vseh državah članicah EU tudi urade, imenovane "predstavništva".

Glavne naloge Komisije so:

• - določa cilje in prednostne naloge za ukrepanje
• - predlagati zakonodajo Parlamentu in Svetu
• - upravljati in izvajati politike EU in proračun
• - izvajati evropsko zakonodajo (skupaj s Sodiščem Evropskih skupnosti)