Zapuščena železnica v Novem Sadu, Srbija - zasluge: Szilárd Antal, 2021 / CULTstore

Zgodbe Dnevov evropske kulturne dediščine je vsakoletna pobuda, ki deli delo tistih, ki so organizirali dogodke EHD, in zagotavlja sredstva za nadaljnji razvoj njihovih dejavnosti. Nepovratna sredstva v višini do 10 000 EUR so na voljo za projekte, ki so povezani s prednostnimi nalogami Dnevov evropske kulturne dediščine, kot so med drugim izobraževanje, udeležba skupnosti in raznolikost, poleg drugih prednosti, kot sta usmerjenost v mlade ali vključevanje čezmejnih vidikov.

Ena od organizacij, ki je prejela nepovratna sredstva na razpisu za zgodbe Dnevov evropske kulturne dediščine 2024, je bila platforma za kulturne študije CULTstore iz Srbije za projekt, ki raziskuje železniško dediščino v Srednji Evropi.

Zgodba o dnevih evropske kulturne dediščine

V tej zgodbi je bil pojasnjen razvoj in poznejši zaton železnic v pokrajini Vojvodina na severu Srbije v 19. in 20. stoletju ter raziskane povezave s Poljsko, Slovaško, Češko in Madžarsko v okviru železniškega omrežja nekdanje habsburške monarhije. Opisal je zapuščene postaje in železnice ter predstavil cilje trgovine CULTstore, da bi z uporabo digitalne tehnologije opozorila na te prostore in tako potovala skozi prostor in čas.

Pristop k projektu in občinstvo

Nepovratna sredstva iz programa Zgodbe Dnevov evropske kulturne dediščine so bila porabljena za projekt "Virtualno potovanje z vlakom V4+V". Njegov glavni cilj je bil povezati in vključiti mlade v razpravo o železniški dediščini ter jim pomagati, da bi se počutili opolnomočene, da si to zgodovino razlagajo sami, in sicer z vrsto participativnih dogodkov in potopitvenih dejavnosti. Pristop je železniško dediščino prikazal v družbenem in kulturnem kontekstu, pri čemer je vzpostavil povezave med preteklostjo in sedanjostjo prek tem, kot so trgovina, gibanje in pripadnost, medtem ko je projekt z uporabo sodobne tehnologije poudaril tudi vlogo digitalizacije pri ohranjanju in spodbujanju kulturne dediščine za prihodnost. Cilj projekta, ki je pritegnil udeležence iz večkulturnih in podeželskih regij ter prek državnih meja, je bil tudi oblikovanje skupnosti in vključevanje perspektiv različnih jezikovnih in kulturnih identitet z zagotavljanjem platforme in prostora za izražanje in dialog.

Vključevanje in krepitev vloge mladih

Namen projekta je bil ustvariti varen, navdihujoč in dostopen prostor za mlajše občinstvo, da bi odkrivalo kulturno dediščino in v njej sodelovalo. Metodologija je povezovala strukturirano izobraževanje in neformalno učenje ter dediščino predstavljala ne le kot predmet, ki ga je treba preučiti, temveč jo je uporabljala tudi kot orodje za osebni in družbeni razvoj. Med projektom so bili organizatorji še posebej veseli velikega zanimanja občinstva, starega od 16 do 26 let, zato so se odzvali tako, da so načrte prilagodili in se še posebej osredotočili na ustvarjalnost in radovednost te starostne skupine. Glasovi teh mladih so bili osrednjega pomena za projekt, s poudarkom na njihovi vlogi pri zagovorništvu dediščine pa so sodelovali kot ustvarjalci, ki so vodili razprave in predstavitve, in ne kot pasivni udeleženci. Projekt je poudarjal tudi širšo evropsko kulturno skupnost, spodbujal medkulturni dialog ter z aktivnim državljanstvom in socialnim vključevanjem spodbujal vseevropske vrednote demokracije in kulturne raznolikosti.

Vključujoče dejavnosti in dejavno sodelovanje

Ključni rezultat projekta je bila vzpostavitev virtualne železniške poti, ki je zgodovinska potovanja spremenila v sodobna digitalna potovanja, dostopna prek kod QR in projekcije. Zdaj je na voljo na spletu in vključuje pisne pripovedi in videoposnetke skupaj z arhivskimi in sodobnimi fotografijami infrastrukture, kot so predori, mostovi in depoji, v interaktivni izkušnji, ki povezuje železniška območja kulturne dediščine prek državnih meja.

Številne dejavnosti so k aktivnemu sodelovanju in osebnemu razmisleku pri ustvarjanju vsebine pozivale tudi pri konceptih, kot so povezovanje zanemarjene stavbne dediščine z gospodarskim nazadovanjem ter druge teme nostalgije, inovacij in trajnosti. S fotografskim natečajem so bili udeleženci spodbujeni k dokumentiranju ne le fizičnih struktur železniških postaj, temveč tudi k izražanju čustvenih vidikov te zgodovine. Te "fotografske zgodbe" so bile nato zbrane na fotografski razstavi, ki je potovala po mestih v Srbiji. Izvedena je bila tudi vrsta dogodkov "mladinski pogovori", na katerih so učenci skupaj razpravljali o svojih izkušnjah z železnicami s perspektiv, kot so potovanja, spomini in umetnost. Teme, ki so jih moderirali mladi, so vključevale arhitekturno obnovo, trajnostni razvoj in izkušnje z medkrajevnim potovanjem po Evropi.

Povezovanje držav po Evropi

Mednarodni vidiki projekta, ki se odražajo v imenu projekta "V4+V", ki se nanaša na višegrajske države in pokrajino Vojvodina v Srbiji, izhajajo iz dediščine železniškega omrežja nekdanje habsburške monarhije. Na podlagi te skupne čezmejne zgodovine je bil cilj evropske razsežnosti projekta zagotoviti pomembno platformo za kolektivni spomin v Srbiji, na Češkem, Slovaškem, Poljskem in Madžarskem ter poudariti, kako bi lahko skupno infrastrukturno preteklost uporabili za prihodnje sodelovanje. Digitalna narava zemljevida je omogočila tudi prost in odprt dostop do ustvarjenih informacij, kar je podprlo vključenost in medkulturni dialog ter razmislek o tem, kako železnice zagotavljajo povezave za ljudi in kulturo ter fizično povezujejo kraje.

Povratne informacije o projektu in načrti za prihodnost

Povratne informacije mladih udeležencev so pokazale povečan občutek lastništva in zanimanja za železniška območja kot del njihove kulturne identitete, obiskovalci razstave pa so izrazili, da jim je razstava pomagala ponovno razmisliti o vrednosti zanemarjenih industrijskih prostorov in postaj na njihovem območju. Digitalno potovanje ostaja na spletu in še naprej privablja obiskovalce, medtem ko so bile fotografske zgodbe in gradivo o dogodkih na voljo mladinskim delavcem in učiteljem za izobraževalne namene. Na spletno stran projekta je bila dodana publikacija z nasveti in primeri načinov vključevanja mladih v železniško dediščino, več univerz pa se pogovarja o tem, kako v prihodnje vključiti projektni pristop v svoje arhitekturne učne načrte.

Da bi še bolj razširili obseg projekta, organizatorji zdaj razmišljajo o sodelovanju s šolami in kulturnimi centri, da bi raziskali dodatne teme, kot so ženske v zgodovini železnic in okoljska trajnost, načrtujejo pa se tudi nadaljnji dogodki, ki bodo razširili geografski vpliv projekta na mlade iz Bosne in Hercegovine, Severne Makedonije in Črne gore.

Več informacij o projektu ter viri in zemljevid virtualne vožnje z vlakom so na voljo na spletni strani projekta rail4v4v.com. Delo projekta CULTstore lahko spremljate tudi na Instagramu.